UTRINEK Z AVIDENCE si je možno ogledati tukaj:http://www.facebook.com/video/video.php?v=182178751813330&comments

Musica Inaudita
Glasba skladateljic redovnic

Avtorica projekta in dirigentka: Karmina Šilec
Koncertni zbor Carmina Slovenica

V projektu Musica Inaudita so zajeta dela avtoric od 9. do 17. stoletja: od bizantinske Kassie do lombardijskih redovnic, od prerokinje Hildegarde do črnske sužnje v baročni Mehiki.

Projekt Musica Inaudita (lat. še ne slišana glasba) odkriva neznana skladateljska imena in prinaša svež koncertni program od koralov, srednjeveškega organuma do baročnih motetov in južnoameriške glasbe.

Navkljub zmeraj novim pozivom v imenu »ženskega genija« na področju glasbe papeža Janeza Pavla II. ostaja Zbor Sikstinske kapele tradicionalna moška enklava in zahvaljujoč slavju ob 700. obletnici sv. Brigite, zavetnice Evrope, so se glasba skupine religioznih ženskih skladateljic iz davnine ter novo delo italijanske skladateljice končno slišala v Baziliki sv. Petra. Sodelovanje zbora Carmina Slovenica na večernici je pomenilo enega težko ponovljivih vrhuncev v kulturni in nacionalni promociji Slovenije. Sodelovanje pri večernici, ki jo je vodil papež Janez Pavel II., zagotovo predstavlja veliko čast in hkrati potrjuje mednarodni ugled zbora. Po mnogih stoletjih je tovrstni nastop prvega ženskega ansambla v baziliki sv. Petra zgodovinski dogodek. Carmina Slovenica je tako kot prvi ženski ansambel, ki ni del Zbora Sikstinske kapele, lahko nastopil na tako odmevni vatikanski prireditvi.
Nastopiti v baziliki svetega Petra pod Michelangelovimi freskami je poseben privilegij, ki ga lahko doživijo le redki umetniki.

Program, ki predstavlja glasbo ženskih skladateljic, napisano v zadnjih 1.300 letih, je predstavljal most med ljudmi različnih svetov, kot je napovedano v besedah, s katerimi je papež predstavil tri ženske svetnice, zavetnice Evrope: »… (program) bo pripomogel k ohranjanju in h gojenju bogate zgodovine starega kontinenta, pomagal pustiti žalostno dediščino preteklosti ob strani, razvijal izvirnost, ki je dobro zasidrana v tradiciji, spodbujal večno spreminjanje sveta.«

Carmina Slovenica je tako v Rimu rušila cerkvene tabuje in navduševala. »Slovenski čudež«, kot so mnogi poimenovali zbor, je pod Michelangelovo kupolo pisal zgodovino v razmerah in razmerjih nove Evrope.