PROŠNJA ZA BESEDE       

»subtilno besedno-glasbeno sožitje«
Melita Forstnerič Hajnšek, Večer 

»Natančnost, eleganca in sugestivna moč, brez samcatega grama odvečnega.«
Majda Suša, Primorske novice

»Zbor Carmina Slovenica je bil zgledno pripravljen, kot vedno, Karmina Šilec pevke drži v koncertni napetosti in zbranosti, ves program pojejo na pamet…«
Marjan Zlobec, Delo

»... mistično razpoloženje brez mistificiranja ...«
»... posvečen status brez alegoričnosti ...«
»... dramatičnost brez patetike ...«
Peter Rak, Delo

Scenski koncert

Karmina Šilec, dirigentka

Izvajalci:

Carmina Slovenica
Jožef Ropoša, interpret poezije
Tomaž Sevšek, orgle

Avtorica projekta in dirigentka:  Karmina Šilec

Neke noči — kot bi srebrna ptica
preletela mrak obokov,
nas bo zdramil šum potokov,
med vrbami in jelšami
hitečih z vetrom in oblaki
v svetlejši novi svet  –   
 
Kakor da ne moremo verjeti,
bomo počasi odprli oči
in se nasmehnili
kot v davnem snu objeti.

Sama bodo se odprla vrata,
kot jetnikom se odpro:
pred nami bosta gozd in trata
in stari topol za vasjo …

Začeli bomo tiho peti
in bomo šli naprej in naprej,
dokler ne bomo zmedeni obstali
pred novim čudežem cvetočih vej –
(Anton Vodnik: Iz pomladnih pesmi)

Glasba, predvsem petje, in beseda sta od nekdaj služili kot vez z bogovi, z duhovnimi svetovi. Program Slovensko duhovno snovanje je svojevrstna arhitektura glasbe in besede, ki navzven izraža stik zelo različnih estetskih meril, vsebinsko pa žari isto duhovno sporočilo: osebno duhovno izpoved.

Zasnova programa sloni na odnosu do primarne duhovnosti – od intimne misli do bolj pozunanjenih manifestacij. Slovensko duhovno snovanje je moč ujeti v trojno različnost: konfesionalno, agnostično in ateistično. Dela odražajo kategorije nerazumnega, iracionalnega, mističnega, metafizičnega. Mistika se poveže s transcendenco. Gre za osebne izpovedi o duhovnosti, za neposredno refleksijo duhovnega sveta.

Soredje slovenske zgodnje glasbe in slovenske poezije in glasbe 20. stoletja prinaša vznemirljivo konfrontacijo, kontemplacijo in duhovno doživljanje. Glasba skladateljev Georgiusa Prennerja, Daniela Lagkhnerja, Lojzeta Lebiča ter poezija Srečka Kosovela, Gregorja Strniše, Milana Jesiha, Franceta Balantiča, Daneta Zajca, Edvarda Kocbeka, Franceta Forstneriča,Tomaža Šalamuna, Alojza Gradnika in Ceneta Vipotnika imajo stičišče v duhovnem, ki deluje brezčasno, večno, odprto.